Partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem je namreč predvsem političnoekonomski proces. Gre za novo razvojno paradigmo, ki v globalni logiki nove ekonomije tržne institucije vedno bolj zamenjuje z mrežami in klasično državo s partnerskim prepletom javne in civilne sfere. To pa zahteva na sedanji stopnji razvoja več "hayekovske" spontanosti družbenih redov kot pa "veberjanske" logike optimizacije državne birokracije.