Toda največji vtis so nanj naredili Nube, »čisti ljudje« iz Nubskega gorovja nekje sredi Sudana, h katerim se je prvič odpravil leta 1980 ter potoval »z oslom, dvema kozama in štirimi kokošmi«. Prvo srečanje s tamkajšnjimi prebivalci in dogodki, ki jih opisuje v knjigi Nuba, čisti ljudje, so usodno zaznamovali njegovo življenje, saj so vse druge reči po srečanju z Nubami nebistvene: »Nube sem potem iskal pri različnih naravnih ljudstvih po vsem planetu, a povsem tako kot pri Mesakinih ni bilo nikjer in nikoli več. Vsa leta sem želel nazaj ...«