Po enem tednu smo se odločili, da mora življenje naprej, da moramo končati vsaj najnujnejše. Urade smo začasno preselili v središče Bejruta, kjer smo v jutranjih urah skušali opravljati delo, pri čemer smo ves čas tvegali življenje. Nikoli nisi vedel, ali te bo med vožnjo od doma do urada zadela bomba, poleg tega je začelo zmanjkovati bencina.«