S pomočjo revizijskih poročil očrniti delovanje prejšnjih direktorjev (in svetov) ali pa prek svojih odposlancev prepričati javnost, da z njimi ni pametno zobati češenj. Prek dvakratnega »kraljevega odposlanca«, svetnika na primer, ki bo po dvanajstih letih končno lahko ustvaril filmski imperij po svoji podobi. In, ki se bo primerno oddolžil za vse, kar so mu v preteklosti hudega storili rdečkarji.