Partijskim aparatčikom, ki se rad ponaša z deli svojega očeta, znamenitega skladatelja »domače grude«. Glasbenikom, katerega reference segajo v čase »velike operne krize«, ko je kot umetniški direktor ljubljanske Opere moral v neprostovoljno izgnanstvo (nazadnje za dve leti v Turčijo), in avtorjem lanskega slovitega »internega« poročila, v katerem je napovedal vsepočezno kadrovsko čistko. In imel, zrel za penzion, prav.