»Novinarji pridete do mene z že vnaprej ustvarjeno sliko in hočete ponavadi samo pobrati ocvirke.« Tiskana beseda se lahko živo zareže v tkivo, in ne samo v njegovo: tu je še družina, katere širši člani ga vsake toliko pokličejo in rotijo, naj vendarle premisli, preden se naslednjič pojavi v zlonamernih medijih. Kljub temu gospod na koncu v pogovor privoli, in sicer zato, ker se ima za »toliko demokrata«, da mu je jasno, da se je z mediji treba pogovarjati, četudi gre za medije z drugačnim političnim prepričanjem ‐ in na koncu koncev, četudi gre za tako neobjektivne in s svojimi medvrstičnimi podtoni žaljive medije, kot je to Mladina.