1. marca 2006 je na MNZ vložil prošnjo za dovoljenje stalnega bivanja. Kljub dejstvu, da obstaja na UE Piran dokumentacija, ki dokazuje, da je neprekinjeno stalno bival v RS od leta 1954 do 1992, je v postopku za pridobitev dovoljenja za stalno bivanje potreboval tri priče, ki so potrdile, da je ob osamosvojitvi RS zares tudi živel v Sloveniji. V času njegove hospitalizacije v Kliničnem centru mu je Slovenija po dobrih štirih mesecih od vložene prošnje na MNZ vrnila ime: »V primeru, da bi zdaj umrl, bi zame vsaj lahko dvignili mrliški list.