Mimogrede, pred leti je na straneh abstraktne duhovne obliže na konkretne slovenske rane lepila oseba, katere karizmatičnost nikoli ni bila pod vprašajem, njeno avtobiografsko pisanje pa je prav tako tolklo v vrhove lestvic najbolje prodajanih slovenskih knjig. Gre za Slovenko leta, nesojeno predsednico Slovenije in predčasno upokojeno salezijansko nuno , ki jo je ždenje za samostanskimi zidovi prekalilo v poznavalko človeških stisk. Ko se je (enkrat) sama znašla v (časovni) stiski, je tipično slovensko stisko z odgovorom nanjo vred prepisala iz italijanskega tiska.