Sedaj se nad makadamom vidi kot nad avtocesto, pa tudi med zoglenelimi drevesi pogleda ne ovira kaj dosti. debla, ki so zgorela do korenin, se zdaj podirajo v popolni tišini. Le kakšen ponorel škržat ali ptič, ki se je po naključju znašel sredi tega krematorija na prostem, zmoti tišino ‐ a večino časa nad luknjami v tleh, ki so ostale za drevesi, kraljuje tihota.