Ko na parkirišču med v slovo mahajočimi repki malce apologetično povprašam, kdaj si namerava vendarle ometati bajto, odvrne, da bi si jo že zdavnaj, če ne bi imel toliko stroškov s svojim bojem. Šele potem, ko sem na ta način še dodatno povrtal vanj, me odpelje v pritlične prostore pokazat, kakšno škodo mu je naredila deževnica s kazinojevega parkinga. Sobe so resnično obupno plesnive in prav v olajšanje se je spet vrniti nazaj na zelenilo, kjer lahko še toliko bolj dovzetno potrdim izjavo, kako prekrasni mladi rasteta na njegovem vrtu: »Ha, kako ste takrat novinarji pisali, da se septembra sploh ne sadijo, da to ni prava sezona...