Po zvoženi poti na obronku gozda pridemo do Kotla, požiralnika, ki naj bi usahnil pred Češlenco. Spet se naslajam nad prizorom, le da sem ga tokrat že prej videl iz zraka in me ne preseneti več tako kot tisti v Gebnu. Kotel je struga, posejana z domišljijskimi skalnimi tvorbami, ki se konča z nekakšnim kotlu podobnim kamnitim amfiteatrom.