Po pripovedovanju nekaterih domačinov - mojih znancev je bil njihov duhovnik strasten politik, ki je prižnico brez zadržkov izkoristil za propagiranje belogardizma in domobranstva. Če bi ne bil tako ravnal, bi bilo v Dobrepolu domobranstva gotovo veliko manj, bistveno manj pa bi bilo tudi fantov, ki so svoja mlada življenja takoj po vojni sklenili pretežno v Kočevskem (Na spominski plošči v Vidmu ‐ Dobropole je 282 imen) . Svojo sokrivdo za te poboje potrjuje med drugimi tako, da po vojni nikoli ni zmogel poguma ‐ živel je v Kaliforniji, kjer je pred dvemi leti menda umrl -, da bi obiskal svojo nekdanjo župnijo.