Sam bolje poznam razmere na območju Kočevske (Kočevska reka,, Osilnica) - tu sem namreč med vojno živel - in kolikor vem, se na tem območju noben domačin ni vključil v domobranstvo in zato tudi po vojni v Kočevskem ni preminil. Zaslužni za tako držo prebivalstva so bili v velikem delu lokalni duhovniki, ki so svojo duhovno poslanstvo v splošno zadovoljstvo dobro opravljali, s politiko pa se niso ukvarjali, predvsem pa niso v ničemer propagirali belogardizma in domobranstva. Take sreče pa na primer niso imeli prebivalci v Dobrepolu (prijazna dolina v bližini Velikih Lašč).