in sta nedavno sodelovala pri raziskavi skupine o medijskem pluralizmu v Sloveniji. Glavna teza raziskovalcev je poenostavljeno takšna: zaradi specifičnosti tranzicije v Sloveniji po letu 1991 ni prišlo do menjave političnih in ekonomskih elit, gradualizem celotne družbe pa se zrcali tudi v medijih. Zato raziskovalci, ki so kritični do razširjenega pravice do popravka, v zaključku predlagajo, da naj vlada poleg izobraževanja podpre raziskovalno novinarstvo in morebitni novi političnoinformativni dnevnik, »seveda pa le v primeru, če se izkaže, da gre za resen in kvaliteten projekt, ki bo pozitivno vplival na javni diskurz«.