Kot ujetnik je preživel pet let v italijanskem taborišču, kot vojak prostovoljec pa se je udeležil tudi solunske fronte. Zaročil se je po pošti, s hčerko svojega učitelja, vendar kmalu izgubil interes in svojo zaročenko, prav tako po pošti, naprosil, naj uniči vsa njegova pisma. V Rimu je doktoriral, postal župnik, potem pa so ga s kraljevim in papeževim blagoslovom okronali za beograjskega kraljevega nadškofa.