To pravico so imeli končno tudi tisti, ki so slikali v sreči in nesreči, ali pa sestavljalci dokumentarcev o bitki na Medvedjeku, ki so nam že ne vem kolikič pokazali, kako je videti, če človeku odtrga nogo, pa čeprav je to noga bolgarskega šoferja. (Mimogrede ‐ embargo na prikazovanje takih prizorov imajo danes že vse civilizirane države in še iraških ali afganistanskih krvoločnosti ne vidimo več, kaj šele podvigov iz Srednje Evrope.) Kajti pravici do obveščenosti zadostiš tudi s tem, da natanko opišeš, kaj se je zgodilo ‐ pri tem bi podplate seveda izpustili ‐ in pospremiš s kakšno manj intimno fotko s položajev v prvi vrsti.