Caetano Veloso po vrnitvi v Brazilijo ni nič manj ljubil eksperimentalne glasbe in sodobnih brazilskih filmov, toda hkrati je vedel, da je njegovo mesto sredi glavnega toka brazilske množične kulture. Tolikokrat je plaval proti toku, kalil je njegove vode, včasih ga je pomagal preusmeriti. Na »stara leta« je z »brazilskega otoka« preostalo Latinsko Ameriko nagovoril v španščini z albumom Fina estampa (1997).