Pa začnimo z vremenom, zakaj ne ... Pred kratkim je nekatere predele najboljše vseh možnih držav oklestila toča, “debela kot jajce” (toča je vedno bodisi kot oreh bodisi kot jajce: kaže, da javna občila vmesnih kalibrov ne poznajo), in ko to pišem, lastniki potolčenih njiv že tretji dan zapovrstjo smrkajo v televizijske kamere ter pripovedujejo, kako hudo je bilo. Hudo je, priznam; hudo, ko ti trud dolgih mesecev obleži v ruševinah.