Za trpljenje naroda mu ni bilo nikoli dosti mar, temveč ga zanima le varnost svojega režima. Še vedno pričakuje, da bo od Kitajske dobil dobri dve tretjini ali celo še več potrebne nafte ter hrane ‐ s čimer bo preprečil vnovično množično lakoto, kakršna je bila v 90. letih ‐ in še več pomoči iz Koreje. To pa bo razjezilo Američane, in tega se dobro zaveda.