Za varno zavetje civilistov je bilo dejansko poskrbljeno šele po prvem napadu letal JLA, ko je bilo za tožnika in še nekaj drugih že prepozno. Sodišče je v argumentih toženke našlo še očitno protislovje. Toženka je med drugim tožniku pripisovala, da bi moral v vojnih razmerah pričakovati napade in se zato umakniti na varno kar sam od sebe, v svoj bran pa hkrati navajala, da letalskega napada ni pričakovala.