V vojni ni prostora za duševna kolebanja, še manj za prikrivanje resnic o izdaji in o tem, da nasprotnikov ne čaka samo poraz, temveč tudi določen prezir.
Da, Angleži so vedeli vse, nad vsem pa je, ne samo formalno, temveč tudi psihološko, v duši, stalo, da so partizani »naši ljudje«. Stvari so se malo spremenile leta 1945, med tržaško epizodo, vendar je angleško poveljstvo tudi takrat premišljevalo, kako naj navadnim vojakom pojasni, zakaj se lahko zgodi, da bodo udarili po, če se ne bo umaknil iz.