Rinejo v naju, vendar se jim nočeva odpreti. Zaprosila sva že ob prošnji, da ne bi bila tukaj, ampak so naju dali vseeno sem, so rekli za mesec dni, dokler ne rešijo statusa,« zato sta prisiljena vsak dan zjutraj zapustiti center in se odpraviti na sprehod po Ljubljani, od koder se vrneta pozno zvečer, zakleneta vrata svoje sobe in se potuhneta. »Ko greva ponoči na WC, poslušava, če je kdo na hodniku.