in novoizvoljeni italijanski premier Prodi sta se tako dogovorila o vzajemni dostopnosti energetskih trgov ‐ delo naj bi potekalo po načelu sodelovanja Gazproma in nemškega koncerna BASF. Ta je solastnik družbe European Pipeline Company, Gazprom pa je 51-odstotni lastnik podjetja, ki bo gradilo podvodni del severnoevropskega plinovoda, ki bo zahodnoevropski trg prek Baltskega morja, v izogib »neubogljivim« tranzitnim državam, povezal z ruskimi zalogami zemeljskega plina. Dan kasneje je Gazprom že podpisal pogodbo z madžarsko družbo MOL GROUP o ustanovitvi mešanega podjetja za gradnjo t. i. evropskega plinovoda jug‐.