Pomanjkanje znanja in vizije nove uprave ter posledično slabo vodenje podjetja prav gotovo nista prispevali k reševanju agonije podjetja. Še manj delo nadzornikov na čelu z , ki bi kot makroekonomist moral poznati pasti globalizacije in preprečiti takšen razvoj Iskraemeca, da se je podjetje v največji možni meri ujelo naravnost vanje. Največja, 51-odstotna lastnica, družba pooblaščenka na čelu z , bi s svojo močjo lahko kaj premaknila, pa ni, saj je gledala le na kratkoročne koristi.