Začel sem z odsotnostjo dogodkov. Lahko bi se reklo, da je poplava brezimenih sonarodnjakov, ki prosijo za denar za mamila ali preprosto zato, ker so resnično lačni, že zdavnaj javni dogodek našega, če hočete, nacionalnega življenja. Ali govorimo o tem, pišemo o tem, sprašujemo o tem sami sebe, pa tudi voditelje politične elite?