Zato je reformističnemu taboru na pomoč priskočilo močno ministrstvo za propagando. Vzdevek kolumnista v partijskem glasilu, Zhong Xuanli, je ministrstvo uporabljalo že prej in s tem namigovalo na avtorja (ime v kitajščini namreč zveni podobno kot kratica za teoretični urad ministrstva za propagando).
Ministrstvo za propagando se ne izpostavlja in tuji novinarji ne morejo do njega.