Ni sicer jasno, zakaj samo s strani Hrvaške in ne tudi Italije. Ni tudi jasno, zakaj so bili nad temi dogovori v Ljubljani presenečeni, ko pa so italijansko-hrvaški dogovori o odnosih na potekali že v času Račanove vlade in so se v času Sanaderja samo nadaljevali. Očitno se je ponovila že znana slovenska značilnost: vsaka slovenska vlada iz ne povsem jasnih razlogov a priori ter do onemoglosti zaupa vsaki vladi v Zagrebu, ki ji je sorodna po politični usmeritvi.