Mislim, da je nesporno, da je bil ves čas, od leta 1937, kar se tiče partije, po letu 1945 pa kar se tiče Slovenije kot celote, ključna figura, brez njega se ni smelo zgoditi nič. To je vidno iz akcije 25 poslancev, ki so poskušali mimo običajnih partijskih procedur v državno predsedstvo predlagati svojega kandidata. Kot protikandidata so najprej predlagali prav Kardelja, vendar to ni pomagalo.