Večina prebivalstva pa do sredine 19. stoletja dejansko v svojem življenju ni videla več ozemlja, kot ga je lahko opazovala iz vasi oziroma iz zvonika župnijske cerkve. Za obliko zgodnjega turizma bi lahko šteli romarske poti, ki so na novo oživele konec 18. stoletja. II. jih je najprej prepovedal v težnji potisniti manifestacije verskih čustev v zasebno sfero.