Spomnil se je prastarega očeta, ki so mu rekli Šimen, kako je še pri devetdesetih hodil peš v k maši: pri tem si je sicer pomagal s palico, pa se mu je zdelo to malo nespodobno, zato jo je rad skril v koruzo. Stari oče, ki je umrl v prvi svetovni vojni, je bil popotnik in zelo pobožen, rad je romal in molil. Nekoč je bil na vrhu nekega visokega stolpa in spominjal se je predvsem, kako so se mu zdeli ljudje tam doli majhni kot mravlje ...