Opozarja na zanesljive »elemente«, ki kažejo na obstoj tajnih centrov za zasliševanje in pripiranje v Evropi, zlasti pa v Romuniji in na Poljskem (kar so v teh dveh državah odločno zanikali).
Martyjevo prvo poročilo, ki je temeljilo predvsem na objavljenih novicah in domnevah, so v glavnem zavračali kot blatenje Američanov. Tokrat so dokazi prepričljivejši, njegovi viri uglednejši in njegov ton bolj umirjen.