Menim, da bi se bili sindikati pripravljeni resno pogovarjati o fascinantno uspešnem danskem modelu prožne varnosti, ki je izrazito povečal prožnost trga dela, vendar hkrati okrepil varnost zaposlenih, ko ti ostanejo brez dela. Občutek imam, da se naša vlada navdušuje predvsem nad prožnostjo, varnost pa jo zanima le na deklarativni ravni, saj bi bilo v nadomestila za čas brezposelnosti in dodatno izobraževanje iskalcev službe za hitro vračanje na delo treba vložiti velika sredstva, vendar jih ob znižanju davkov ne bo od kod vzeti. Da socialnega dogovarjanja kot temelja uspešnosti danskega modela sploh ne omenjam.