Do gromozanskega črnega džipa znamke BMW je bila pot fizično sicer kratka, časovno pa skoraj neskončna. Vsakega pol koraka je bilo treba podpisati naslednjo knjigico triletni punčki, se prijazno in neobvezujoče nasmehniti »Se me spomnite z Zaplane?« sprašujočemu rustikalcu ali zavrniti palačinke Združenja malih sirarjev. Vmes se je ustavil in po ritki pobožal kužka od prej.