Sledila je dolga in kompleksno strukturirana ekspedicija celotnega spremstva, da si je šel lahko na stranišče umit roke. Ko se je vrnil, je pomalical košček peciva in naprstnik vode, podpisal naslednjo skladovnico knjig ter se za hip zastrmel v improvizirani bend, ki je ob ruševinah na prav posebej slovenski način žgolel Sonce že vzhaja, le jaz še bedim, od silne ljubezni gorim. A ga ni zares zanimalo, zato si je po dveh sekundah nataknil "šmekerska" sončna očala in šel naprej srebat ljubezen.