»O! Pozitivna energija je že v prostoru!« je ob njegovem vstopu srčno vzkliknila neka prej letargično sloneča gospa. Drni je kot nagrado za svojo prisotnost takoj pokasiral par lupčkov, in to ne samo od nje: potem se je malce pomudil in s svojimi tihimi dovtipi simultano navduševal kar štiri gracije, nakar se je postavil na sredo hladne kleti in skupaj z drugimi poslušal umetnico, kako igra na harfo tako čudne zlovešče viže, ki so zvenele nekako kot soundtrack za Aliena, medtem ko se prihuljeno plazi po ventilacijskih ceveh.