Kolega se je med vijuganjem po ozki cestici hudobno hihital, a je bil krivičen ‐ obrazi, ki so švigali mimo v ciljnih nekaj sto metrih, niso bili v pavšalu prav nič bolj bizarni, kot jih na random nedeljo najdete recimo v Mostecu. »Tukaj sta dve vrsti ljudi!« je na prizorišču strnila prelepa kolegica. »Prva vrsta so moja-mama-style, torej ljudje srednjih let, ki dajo veliko na duhovnost in resnično želijo obrniti svet na bolje.