nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2006, poved v sobesedilu:



Ergo: zapostavljen, vsem napoti, vedno vnaprej obsojen, brez možnosti, trpeč, mučeniški, uničen, neuslišan, zjeban od Slovenije ‐ tipični slovenski poštenjak, tipični slovenski “dobri človek”. Plus: je bil dvakrat poročeni in dvakrat ločeni podeželan, ki je delal v mestu (kot skladiščnik v ljubljanski Metalki) ‐ hja, bil je produkt divje povojne proletarizacije podeželja... produkt deklasirane in izkoreninjene ruralne skupnosti... produkt velike socialistične razgradnje podeželja in vaške samoraslosti, pristno slovenskega domačijskega miljeja... “monstrum” iz slovenskega osrčja, ki mu urbanizacija oz. modernizacija ni uspela, ali bolje rečeno, ki mu je modernizacija uspela, toda na grozljiv način, s prelevitvijo v serijskega morilca deklasiranih, neperspektivnih žensk iz slovenskega trebuha, “žensk brez prihodnosti” (snažilke, kuharske pomočnice, duševno zaostale ipd.), ki jih je med letoma 1976 in 1978 z mopedom pobiral v lokalih in na plesiščih in za katere je bila velika verjetnost, da jih dolgo ne bo nihče pogrešal (stare so bile od od 18 do 52 let). Jasno, na sojenju se ni ničesar spomnil ‐ vse je pozabil, kot da bi hotel s tem reči: To itak ni bilo nobeno življenje!


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA