In prav v tem trenutku je bil najbolj srhljiv ‐ bolj kot tedaj, ko ob izreku smrtne kazni ni niti trznil. Zakaj je bil v tem trenutku najbolj srhljiv, je na dlani: ker je bil to trenutek, v katerem je lahko v prepoznal in zagledal samega sebe... v katerem je lahko videl, česa vse je sposoben... v katerem je dojel, kaj se v resnici skriva v njegovem srcu. Rečeno z: je bil kot zrcalo, v katerem je Slovenija videla samo sebe, grozo svoje “duše”.