Ostaja, da je krvavenje iz stotih ran v Iraku postala predvidljiva in sprejemljiva cena. Ne gre za bolezen, za katero bodo nekega dne našli zdravilo, ki ga bo pomagalo financirati svetovno gospodarstvo ‐ kajti tega zdravila ne bo plačala Amerika sama. Po nekaj letih iraškega krvavenja ‐ z njim pa krvavijo tudi Združene države in z njimi povezan svet ‐ se vse manj zdi, da je arhitektom iraške drame sploh do tega, da se rane zašijejo in krvavitev povsem ustavi.