Nazadnje je začel sklepati posle z različnimi interesnimi skupinami, da bi si pridobil široko politično podporo. Oligarhom je ponudil zaščito podjetij, če bodo izstopili iz politike, regionalnim guvernerjem je z upravno reformo pristrigel peruti, liberalcem je dal prosto pot za izvajanje reform, državljanom pa je dvignil omajano samozavest, ko je začel preoblikovati Rusijo v resnega globalnega tekmeca. Zdi se, da Rusija in Kitajska ubirata podobne poti avtoritarne modernizacije, mešanice političnega centralizma in nekakšnega domačijskega ekonomskega liberalizma.