Petdeset metrov stran od lokacije po napovedih največjih in najbolj utemeljenih mladinskih demonstracij v moderni slovenski zgodovini je po Dunajski precej nemoteno tekel promet. Ob 14:00 je še največ čustev kazal neki po naključju mimoidoči družinski oče, ki je brez marele stal v dežju, si k prsim stiskal oranžno-ovo rutko in z ustnicami sledil besedilu pesmi Slovenskega naroda sin.
Nasploh je bila večina pesmi tisto popoldne odigrana akustično, tako da so imele ja še manj mobilizacijskega potenciala.