Strinjati se je mogoče, da niso vsi predsedniki, sploh pa ne vsi predsedniki vlad, vredni take ali kakršne koli podpore, pričakovati pa bi bilo, da tudi povprečno pismen pisun zna ločiti zrna od plev. Pljuvati po javni osebi, predvsem zato, ker se zavzema za mir v svetu in katere ideje so iste, kot na primer ideje 13 ameriških profesorjev, nobelovih in drugih nagrajencev, (ki so v odprtem pismu letos aprila Bushu pozvali k treznosti in opozorili na nevarnost pred izničenjem civilizacije, če hiša uresniči grožnje o omejenem jedrskem napadu na Iran) je, to morate priznati, čisti poden. Kdaj boste že enkrat spregledali?