Sam sem bil prepričan, da bi se morala odkrito pogovoriti o občutljivih srbsko-albanskih odnosih in o občutljivem vprašanju Kosova kot odgovorna, resna človeka. Njega pa so vabili ljudje, ki so bili zunaj institucij, odpadniški Srbi, ki jih je hujskala takratna opozicija iz Beograda in predvsem Dobrica. Po mojem bi se moral, ki je bil predsednik Centralnega komiteja, vesti odgovorno, zato sem ga v funkciji predsednika partijske organizacije Kosova povabil, da bi se kot tovariša in odgovorna človeka pogovorila o tem, kaj se v Beogradu misli o položaju Srbov na Kosovu, da bi ugotovila, kaj lahko storiva za dobro vseh državljanov, tudi Srbov.