Kakšna neverjetna moč je v človeku, da kljub vsemu vztraja v umetnosti!
Je bogokletno, če ob posnetkih množice ljudi, ki si pred novim megamarketom lomijo noge med tekom do najcenejšega televizorja, z nostalgijo pomislim na družbe iz preteklosti, ki še niso bile obsedene s konzumom? Verjetno je, saj je država svoje podložnike prisilila v skromnost, medtem ko so se elite mastile z dobrotami, o katerih je večina le sanjala.