Rešilo ju je le to, da je varnostno-obveščevalna služba zbrala tolikšno količino gradiva in ji je, na srečo, zmanjkalo časa za obdelavo, ki bi utegnila kompromitirati številne ljudi iz tedanje nepriljubljene intelektualne srenje. Pred dvema letoma sem v Berlinu na razstavi Umetnost v NDR ugotovila, da obstaja kar nekaj izjemnih vzhodnonemških slikarjev, ki so ustvarjali več desetletij, pa jim nikoli ni bilo dovoljeno, da bi svoje umetnine predstavili javnosti. Kakšna neverjetna moč je v človeku, da kljub vsemu vztraja v umetnosti!