Iz neuvrščene Jugoslavije sem enkrat samkrat odpotovala za železno zaveso, in sicer v Vzhodno Nemčijo na tečaj nemškega jezika kot štipendistka germanistike Univerze Kardelja v Ljubljani. Vrnila sem se s polnimi kovčki Goetheja,, Kleista in drugih klasikov, za katere sem tedaj odštela malo več kot nič vzhodnonemških mark. Za skupino tujih študentov iz Jugoslavije in Škotske (kasneje se je izkazalo, da gre za otroke članov škotske komunistične partije) so Vzhodni zelo prisrčno in temeljito poskrbeli.