Toda prav pri tem sarkazmu ‐ ali res misliš, da je to, kar počneš, v skladu z Jezusovimi nauki? ‐ se vse skupaj zaplete. Ko namreč Ahmadinedžad prispe v drugo polovico pismo, se namreč izkaže, da je z Bushem narobe prav to, da premalo sledi Jezusu Kristusu, da ga ne jemlje dovolj zares, da ga ne jemlje dovolj dobesedno, da mu je v politiki odmeril premajhno vlogo, da torej vero premalo spušča v politiko. Ko govori o tem, kako bo nanju gledala zgodovina, pravi: »Sodili naju bodo po tem, ali sva uresničila najini predsedniški obljubi ‐ da bova služila ljudstvu, kar je najina glavna naloga, in da bova sledila tradiciji profetov.«