Na začetku krize v zvezi s Pogodbo o prvi zaposlitvi smo v časopisih opazili napade na politike, ki so nas podpirali. Določeni so se tako nadejali mesta predsednika Stranke socialistov; malo smo se pozanimali o tem in izvedeli, da je ta podpora predsedniških kandidatov sporočala zgolj: »Na njih je nekaj simpatičnega, zato jim bomo malo pomagali ublažiti udarce, čeprav nimajo nobene zveze z nami.« Med krizo v zvezi s Pogodbo o prvi zaposlitvi so bili prisotni politični pritiski, da bi nas prisilili v razpravo o tem s sindikatom Univerzitetne desnice (UNI), s čimer bi zlomili sindikalno fronto.