Ne moremo pa žal ne zaključiti na rahlo kritični noti: petnajst let »demokracije« je moralo miniti brez vseslovenskih traktorskih praznikov, in srce zaigra ob dejstvu, da se ob vseh drugih zadnjih pozitivnih premikih v naši družbi nebesa očitno jasnijo tudi traktorskemu "affictionadu". A da je kljub dobri promociji in lepemu vremenu na tak prelomen dogodek prišlo vsega skupaj nekaj sto ljudi?! Če bo zamrlo še pradavno izročilo podalpske traktorske superiornosti, kakšen, vraga, je potem sploh smisel tiste ene in edine omembe vredne reči, ki jo je v zgodovini storil: preživel?