Skratka, marsikateri desničarski veljak je vse prej kot zgled kultiviranosti, ni “parket ziher” in kot tak verjetno ne privlači nas krhkih, puhloglavih, trezne politične presoje nezmožnih, na estetiko in manire mahnjenih ženskic, ki nam z volilnimi kvotami delajo taaako neznansko uslugo.
Ženske se (baje) ne tepemo in v svojih javnih nastopih za spoznanje manj svinjamo. Ali potemtakem stranke vladne koalicije menijo, da se jim bo z dehtečim šopkom ženskih imen posrečilo na svoje liste vnesti kozmetične popravke, nujno potrebne za ponovno pridobitev pešajoče podpore volilcev?